»Dobro jutro, dobro jutro. Posilil si me v isti postelji, v kateri je bila rojena tvoja hči.«

»V vsaki oddaji Panorame se ukvarjamo z določeno temo, eno temo na dan. Ampak to ne pomeni, da smo televizijski dnevnik.«

»Jutro z dobrimi novicami. Ponosni smo.«

»Če pa se ustavim pri naši oddaji Druga jutranja kronika, pa je ta iz meseca v mesec najbolj poslušana radijska oddaja v državi, ko jo vsako jutro posluša 173.000 poslušalcev.«

»Dobro jutro! Zunaj je –7, tukaj pa +1.«

»In ko zdaj za namen tega pisanja izkoriščam sijajno tehnično pridobitev poslušanja oddaj iz arhiva, ugotavljam, kako lahko tudi drobci posameznih oddaj, ki so zares pritegnili pozornost, v poslušalcu ustvarijo vtis neke celote, ki nastaja in raste nenehno, ves čas, od jutra do jutra, iz tedna v teden, iz leta v leto ... Ta vtis, ki ga je možno opisati, kot sem poskušala v prejšnjih vrsticah, je lahko tako pristen in celovit samo zato, ker je ta program zelo natančno profiliran. Za to so potrebni dogovorjeni standardi, ki jih je treba spoštovati. In so potrebni ljudje, ki to vedo. In znajo. To je vse.«

»Dobro jutro, za zajtrk bom jedel kislo zelje in preste, a bo v redu, KZS?«

»Jaz mislim, da je to zelo dobra zgodba.«

»Zato se veselim novega dela te zgodbe, da bom oddajo vodila skupaj z Boštjanom. Verjamem in čutim, da bodo najina ponedeljkova jutra polna svežine, vedrine, sproščenosti, učenja, pa seveda tudi smeha.«